Razstavi o Škofjeloškem pasijonu

Razstavi 300 let živa dediščina Škofjeloškega pasijona in Prizori Škofjeloškega pasijona

Vabljeni v Galerijo Sokolskega doma na ogled dveh razstav o Škofjeloškem pasijonu. 

Razstavi bosta na ogled do 14.4.2021.
Sokolski dom je odprt:
od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure
ob sobotah od 9.30 do 12.30 ure
ob nedeljah od 9.30 do 12.30 ure in od 17. do 19. ure

Razstava 300 let živa dediščina Škofjeloškega pasijona predstavlja mesto Škofjo Loko in njegove znamenitosti, med njimi tudi Kapucinski samostan v katerem je pater Romuald Štandreški zapisal znameniti rokopis – Škofjeloški pasijon. Predstavlja najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in tudi uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Pomemben člen pri uprizoritvah so prostovoljci – igralci in tisti, ki skrbijo, da predstave nemoteno potekajo. Poleg njih pa so pomembni tudi tisti prostovoljci, ki v okviru različnih društev skrbijo, da se duh Škofjeloškega pasijona v mestu in širši okolici ohranja skozi vsa leta z raznimi prireditvami in drugimi vsebinami, ki jih predstavljamo v dveh publikacijah.
Škofjeloški pasijon je ena največjih dragocenosti Škofje Loke in pomemben del slovenske kulturne dediščine. Njegov pomen prerašča tudi narodne okvirje, kar je prepoznal Unesco in ga leta 2016 uvrstil na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Leta 2012 je Vlada Republike Slovenije razglasila Škofjeloški pasijon za živo mojstrovino državnega pomena.
Leta 2008 je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije vzpostavilo zbirko podatkov o nesnovni dediščini Register nesnovne kulturne dediščine in kot prvo enoto vanj vpisalo Škofjeloški pasijon.
Leta 2018 je v Register nesnovne kulturne dediščine vpisan tudi Kapucinski samostan v Škofji Loki.

Razstava Prizori Škofjeloškega pasijona prikazuje 20 prizorov uprizoritev v sliki in besedi. Fotografije za razstavo so prispevali znani loški fotografi. Velik izziv pri razstavi pa je bil predvsem angleški prevod Perioch - kratkih vsebin slik iz originalnega Romualdovaga rokopisa. S prevodom smo želeli tudi tujemu bralcu približati duh tistega časa v katerem je nastala rokopis ŠP. Zahtevno prevajalsko delo je opravil znani slovenski pesnik, prevajalec in novinar Marjan Strojan.
Razstavi smo v lanskem letu postavili v Kapucinskem samostanu. V letošnjem letu pa bomo v maju z njima gostovali v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični.

Poleg razstav si boste lahko ogledali še dokumentarni film o restavriranju originalne knjige z naslovom Arheologija pasijonske knjige.