Razstavi “Od tujca do državljana: Irci v kontinentalni Evropi« in »Samuel Beckett«
Razstavi “Od tujca do državljana: Irci v kontinentalni Evropi« in »Samuel Beckett«
8. 11. 2018
Tea O.
553
Razstava
Lokacija
Mestni trg 17, 4220 Škofja Loka
Prikaži na zemljevidu
Trajanje
Vabljeni v Galerijo Sokolskega doma na ogled razstav “Od tujca do državljana: Irci v kontinentalni Evropi« in »Samuel Beckett«.
Odprtje bo v okviru Srečanja z irskim pisateljem Roddyjem Doylom 21. novembra 2018 ob 17.30.
Razstava bo na ogled do 29.11.2018.
Sokolski dom je v času razstave odprt:
od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure
ob sobotah od 9.30 do 12.30 ure
ob nedeljah od 9.30 do 12.30 ure in od 17. do 19. ure
ponedeljek in prazniki: zaprto
Od tujca do državljana: Irci v kontinentalni Evropi
Irsko prebivalstvo ter njihove ideje in dobrine so bile od nekdaj povezane z kontinentalno Evropo. Ta proces se je zlasti pospešil po letu 1600 kot uspešen družbeno-ekonomski in verski prodor irskih migrantov v kontinentalno Evropo. V malih ladjah so nezaposleni vojaki, razlaščena aristokracija, intelektualci in tudi revno prebivalstvo iskali politično, ekonomsko in versko zaščito ter nov življenjski, ki bi jim nudil prihodnost in boljše življenje. Medtem ko so se aristokratski sloji, duhovniki in vojaki bistveno lažje integrirali v novem okolju, so bili revni imigranti tam sprejeti bistveno hladneje.
Samuel Beckett (1906–1989)
Pisatelj in dramatik Samuel Beckett je eden najbolj vplivnih književnikov dvajsetega stoletja. Nekateri ga štejejo za modernista (pod vplivom Jamesa Joycea), drugi spet za enega prvih postmodernistov, ki je občutno zaznamoval ustvarjanje mnogih velikih angleških dramatikov. Večino svojih del je napisal izvorno v francoščini in jih nato sam prevedel v angleščino, zaradi česar je njegov slog izrazito prečiščen in minimalističen.
Danes je Beckett nemara najbolj znan po svoji igri Čakajoč na Godota, 1954, ki se uvršča v gledališče absurda. Med številnimi proznimi deli izstopa trilogija: Molloy, Malone umira in Neimenljivi, v kateri avtor poglablja svoje iskanje človekovega bistva in njegove identitete. Za svoje delo je prejel več nagrad, leta 1969 tudi Nobelovo nagrado za književnost. V slovenščini je izšla večina njegovih del in na slovenskih odrih so bila uprizorjena skorajda vsa njegova poglavitna besedila.
Odprtje bo v okviru Srečanja z irskim pisateljem Roddyjem Doylom 21. novembra 2018 ob 17.30.
Razstava bo na ogled do 29.11.2018.
Sokolski dom je v času razstave odprt:
od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure
ob sobotah od 9.30 do 12.30 ure
ob nedeljah od 9.30 do 12.30 ure in od 17. do 19. ure
ponedeljek in prazniki: zaprto
Od tujca do državljana: Irci v kontinentalni Evropi
Irsko prebivalstvo ter njihove ideje in dobrine so bile od nekdaj povezane z kontinentalno Evropo. Ta proces se je zlasti pospešil po letu 1600 kot uspešen družbeno-ekonomski in verski prodor irskih migrantov v kontinentalno Evropo. V malih ladjah so nezaposleni vojaki, razlaščena aristokracija, intelektualci in tudi revno prebivalstvo iskali politično, ekonomsko in versko zaščito ter nov življenjski, ki bi jim nudil prihodnost in boljše življenje. Medtem ko so se aristokratski sloji, duhovniki in vojaki bistveno lažje integrirali v novem okolju, so bili revni imigranti tam sprejeti bistveno hladneje.
Samuel Beckett (1906–1989)
Pisatelj in dramatik Samuel Beckett je eden najbolj vplivnih književnikov dvajsetega stoletja. Nekateri ga štejejo za modernista (pod vplivom Jamesa Joycea), drugi spet za enega prvih postmodernistov, ki je občutno zaznamoval ustvarjanje mnogih velikih angleških dramatikov. Večino svojih del je napisal izvorno v francoščini in jih nato sam prevedel v angleščino, zaradi česar je njegov slog izrazito prečiščen in minimalističen.
Danes je Beckett nemara najbolj znan po svoji igri Čakajoč na Godota, 1954, ki se uvršča v gledališče absurda. Med številnimi proznimi deli izstopa trilogija: Molloy, Malone umira in Neimenljivi, v kateri avtor poglablja svoje iskanje človekovega bistva in njegove identitete. Za svoje delo je prejel več nagrad, leta 1969 tudi Nobelovo nagrado za književnost. V slovenščini je izšla večina njegovih del in na slovenskih odrih so bila uprizorjena skorajda vsa njegova poglavitna besedila.
