Mesec prostora 2018 | Vključujoč in varen prostor: prostor za srečo in smisel življenja

Mesec prostora 2018 je tokrat v znamenju prenovljene prostorske in gradbene zakonodaje, poteka z osrednjim sloganom: »Prostor je zakon«. 
Enake možnosti v dostopu do odprtega, vključujočega in varnega prostora, kjer lahko vsakdo, sam ali v sodelovanju z drugimi išče svoj prostor za srečo in smisel življenja, so lastnost dobrih zakonov in odgovornega upravljanja prostorskih zadev.
Toplo vabljeni, da se nam 08. oktobra 2018 ob 18.00 uri pridružite na odprtem dogodku, v prostorih Sokolskega doma Škofja Loka. 
Dogodek je brezplačen, udeležencem bodo na voljo osnovna okrepčila.
Predhodne prijave na naslov: irvd.prostor2018@irvd.si

Vključujoč in varen prostor - prostor za srečo in smisel življenja je namenjena ozaveščanju o uporabni etiki in vrednoti prostora.
V izhodišču je spoznanje, da dobrine, ki jih prostor v naravnem in družbenem pomenu proizvaja za dobrobit in preživetje vseh, očitno niso dovolj, da bi ga doživljali in spoštovali kot vrednoto skupnega pomena. Tega se pogosto zavedamo šele takrat, ko namesto dobrin ostanejo posledice neodgovornega ravnanja v prostoru. S tem se organizator prireditve, Inštitut za razvoj vključujoče družbe - IRVD skupaj s soorganizatorjema, Občino Škofja Loka in Ženskim odborom Slovenskega centra PEN pridružuje osrednjemu sloganu Meseca prostora 2018: »Prostor je zakon«. Z izposojeno etično mislijo - kakor je denimo pri Platonu izražena v njegovem delu Zakoni (Nomi) – ne gre samo za zakon v formalnem pomenu, pač pa predvsem za načelo o pravi meri, v katerem se udejanja harmonija nasprotij; zato, da smo pri doseganju visokih ciljev ali idealov sreče in smisla življenja v vključujočem in varnem prostoru drug do drugega bolj strpni in tudi kot družba bolj napredni.

Glavni namen je torej ozaveščanje in spodbujanje k odgovornosti do vrednote prostora. Z večstarnskim (integriranim) pristopom program prireditve temelji bolj na narativnem podajanju vsebine in skupni razpravi o vključujočem in varnem prostoru, tako da z osredinjenostjo na pereča vprašanja v prostoru ostaja v okviru poslanstva sodobne uporabne etike. V bistvu na podoben način, kakor pri vprašanjih in temeljnih ciljih vključujoče arhitekture in pametne rasti govori aktualna Arhitekturna politika Slovenije, in sicer: ... kako povezati dosežke specialističnih znanstvenih in teoretičnih strok s spoznanji humanističnih ter jih nadgraditi v delujočo, pomenljivo, skladno in estetsko doživljanje... S sistemskimi ukrepi na področju načrtovanja in gradnje zmanjševati tveganja za korupcijo in gospodarski kriminal... z vključevanjem potencialov civilne družbe in ozaveščanjem javnosti, z izboljšanjem veljavnega sistema vzgoje in izobraževanja... spodbujati razvoj kakovostne in vključujoče arhitekture.

Prispodoba prostora za srečo in smisel življenja se v program poetično spogleduje z izročilom, v katerem je bil prostor rajski vrt, dom in svetišče hkrati. Toda ko iz tega sveta mitov in legend, poezije in pripovedništva preklopimo v stvarnost, nas s preračunljivostjo pričaka neusmiljena logika interesov in strašljivih podob našega časa: »Če so 20. stoletje zaznamovale vojne za nafto, v 21. stoletju poteka vojna za življenjski prostor, hrano in vodo«.

Kje je torej ta prostor, kjer se rojevata sreča in smisel življenja: v zakonih ali v srcih in glavah ljudi? Nikakor ne v skrajno čustvenem, niti v skrajno preračunljivem, ampak »holističnem dojemanju časa in prostora«; v pravi meri: nekje na presečišču uma, družbe in kulture. Tako nekako pravijo sodobniki, ki stavijo na družbo prihodnosti – vključujoč in varen prostor: prostor za srečo in smisel življenja.

Ne nazadnje, odgovoren odnos do prostora kot vrednote skupnega pomena: “Prostor je zakon”; izraža tudi potrebo po izogibanju pretiranemu zaostrovanju ali čezmerni polarizaciji »naših« in »vaših« interesov v prostoru, nestrpnosti in sovražnemu govoru, izsiljevanju, grožnjam, skrajnemu nasilju, nasilni radikalizaciji...