Nataša Šušteršič Plotajs "Zelene Misli"
Nataša Šušteršič Plotajs "Zelene Misli"
7. 4. 2018
Tea O.
2267
Trajanje
Začetek: 06.04.2018
Zaključek: 19.04.2018
Vabljeni na odprtje razstave Nataše Šušteršič Plotajs "Zelene Misli", ki bo v petek, 6. aprila 2018, ob 19.00, v Sokolskem domu.
Razstava bo na ogled do 19.4.
Sokolski dom je v času razstave odprt:
od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure
ob sobotah od 9.30 do 12.30 ure
ob nedeljah od 9.30 do 12.30 ure in od 17. do 19. ure
ponedeljek in prazniki: zaprto
Profesor Richard Guyatt s Kraljeve umetnostne akademije v Londonu je v svojem eseju Glava, srce, roka predstavil potrebo oblikovalca po tem,da vzporedno poseduje analitska in intuitivna spoznanja, pa tudi ročne veščine. Povezava glava srce roka« mi je ob izzivu, ki ga je postavila predme avtorica razstave, takoj prišla na misel: zazdela se mi je ultimativni opis njenega celotnega ustvarjanja.
V projektih Nataše Šušteršič Plotajs se na začetku njene kariere vidijo neposredni vplivi plodnega poučevanja prve generacije pedagogov in njihovih raznolikih sobivajočih filozofij, ki so v začetku devetdesetih zaznamovale (takratni) Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost. Različni pristopi, različni projekti in drzna želja, pokazati moč oblikovanja, so bili za študente navdihujoči.
Čeprav današnja družba stremi k specializaciji v poklicih, je avtorica že od samega začetka kazala ambicijo dvoživke« in se je le s težavo odločila med slikarstvom in oblikovanjem. Prisotnost pri predmetu Mali akt se ji je zdela samoumevna in ena od močnih karakteristik njenega dela je zagotovo ilustracija oziroma pogumna uporaba poteze roke, razgaljenost poteze čopiča. Ta specifični način razmišljanja jo je po diplomi privedel na najrazličnejša področja vizualnih komunikacij, pa tudi na polje keramike.
Težko je reči, ali je to stvar vplivov okolice, širine izobraževanja ali pa preprosto raziskovalnega duha, ki se ne pusti ujeti samo v en predalček. Dejstvo je, da v njenem delu obstajajo žive povezave med področji in da se meja med dvodimenzionalnim in tridimenzionalnim večkrat tudi briše: predmete avtorica vzame za nosilce sporočil, kot bi bili popolnoma grafični izdelki. Kot oblikovalki, ki ji je tipografija vsakodnevno orodje, ji je seveda blizu tudi fenomen jezika – z njim se sproščeno poigrava. Naj gre za verbalna sporočila ali za suverene ilustracije, vedno je izdelek več kot samo posoda, ki ji je namenjeno nositi vsebino.
Čeprav so njene rešitve nabite z avtorskim izrazom, pri tem ne pozablja na uporabnika, ki bo imel posodje v rokah. Keramika je taktilna, še preden je vizualna – ker jo, vso mehko, gnetejo prsti in se je oblikovalec/oblikovalka v procesu nastajanja dotika. S tem že vzpostavlja dialog z bodočim uporabnikom. V keramiki Nataše Šušteršič Plotajs najdemo sledi vračanja k organskemu modernizmu sredine prejšnjega stoletja (Predstavitev Tovarne keramike Liboje, Frankfurt 2016), ki ga v množično proizvedeni keramiki sodobnega časa kar pogrešamo. Posamezni kosi s sporočili nakazujejo (podzavestno) stališče, da je lahko oblikovanje še vedno poetično in da deluje kot politična sila – skozi estetiko. Umetnica osvetljuje dejstvo, da smo se v določenem trenutku začeli bati igrivega iskanja lepote, in se ponovno sprašuje o potrebi po lepoti, modelih, abstrakciji (Ohranitev primarnega obrtnega znanja, 2017–2018).
V svojem sodelovanju s Tovarno keramike Liboje se avtorica včasih osredotoči na material, funkcijo, spet drugje ustvari poudarek z barvo. Analitični pristop v oblikovalskem procesu ji je blizu in brez njega bi bila izgubljena, kljub temu pa se v določeni fazi prepusti intuiciji in pusti, da je cilj dosežen popolnoma z glavo v oblakih«. Pri tem ne pozablja na refleksijo in se večkrat vrača k argumentiranju in analizi doseženega. Tako izboljšuje izdelek skozi ponavljanje z iskrenim odnosom do uporabljenega naravnega materiala, kar ji zlasti pri delu na področju keramike daje največje zadovoljstvo.
Prav povezava z naravo je močna rdeča nit njenega dela. Naj gre za zgodnje projekte, kot je serija plakatov na temo ekologije (Zelene misli), ali pa za naravno pridelano lokalno hrano (Iz bohinjskega mleka, Vipavska dolina, Biodar), povsod je prisotna skrb za uporabo naravnih materialov in za etično in trajnostno sporočilo. Izbor njenih projektov se kaže skoraj kot poslovna usmeritev, saj večino projektov označujejo besede narava, ekologija, zemlja, skrb, rast, zeleno, bio, zdravje, voda …
Iskanje izvornih impulzov in predanost odličnosti pri projektih, kjer lahko vztraja tudi po deset let, da si pridobi naročnika, za katerega želi delati, sta zagotovo še dve značilnosti njenega pristopa. Graditev dolgoročnih odnosov z naročniki, ki jih tudi prek projektov usmerja v trajnosten odnos in dolgoročno kakovost, je za današnji čas hitrih zaslužkov bodisi popolnoma eksotičen in preživet bodisi občudovanja vreden in napreden način poslovanja. Odločite se sami. Nataša Šušteršič Plotajs se je brezkompromisno in
trmasto odločila že zdavnaj.
Izr. prof. dr. Petra Černe Oven
1 Predavanje prof. Teal Triggs na mednarodni konferenci Izobraževanje na področju
oblikovanja: Kaj vidiš? Kaj misliš o tem? Kaj s tem narediš? leta 2015 v Cankarjevem domu.
Razstava bo na ogled do 19.4.
Sokolski dom je v času razstave odprt:
od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure
ob sobotah od 9.30 do 12.30 ure
ob nedeljah od 9.30 do 12.30 ure in od 17. do 19. ure
ponedeljek in prazniki: zaprto
Profesor Richard Guyatt s Kraljeve umetnostne akademije v Londonu je v svojem eseju Glava, srce, roka predstavil potrebo oblikovalca po tem,da vzporedno poseduje analitska in intuitivna spoznanja, pa tudi ročne veščine. Povezava glava srce roka« mi je ob izzivu, ki ga je postavila predme avtorica razstave, takoj prišla na misel: zazdela se mi je ultimativni opis njenega celotnega ustvarjanja.
V projektih Nataše Šušteršič Plotajs se na začetku njene kariere vidijo neposredni vplivi plodnega poučevanja prve generacije pedagogov in njihovih raznolikih sobivajočih filozofij, ki so v začetku devetdesetih zaznamovale (takratni) Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost. Različni pristopi, različni projekti in drzna želja, pokazati moč oblikovanja, so bili za študente navdihujoči.
Čeprav današnja družba stremi k specializaciji v poklicih, je avtorica že od samega začetka kazala ambicijo dvoživke« in se je le s težavo odločila med slikarstvom in oblikovanjem. Prisotnost pri predmetu Mali akt se ji je zdela samoumevna in ena od močnih karakteristik njenega dela je zagotovo ilustracija oziroma pogumna uporaba poteze roke, razgaljenost poteze čopiča. Ta specifični način razmišljanja jo je po diplomi privedel na najrazličnejša področja vizualnih komunikacij, pa tudi na polje keramike.
Težko je reči, ali je to stvar vplivov okolice, širine izobraževanja ali pa preprosto raziskovalnega duha, ki se ne pusti ujeti samo v en predalček. Dejstvo je, da v njenem delu obstajajo žive povezave med področji in da se meja med dvodimenzionalnim in tridimenzionalnim večkrat tudi briše: predmete avtorica vzame za nosilce sporočil, kot bi bili popolnoma grafični izdelki. Kot oblikovalki, ki ji je tipografija vsakodnevno orodje, ji je seveda blizu tudi fenomen jezika – z njim se sproščeno poigrava. Naj gre za verbalna sporočila ali za suverene ilustracije, vedno je izdelek več kot samo posoda, ki ji je namenjeno nositi vsebino.
Čeprav so njene rešitve nabite z avtorskim izrazom, pri tem ne pozablja na uporabnika, ki bo imel posodje v rokah. Keramika je taktilna, še preden je vizualna – ker jo, vso mehko, gnetejo prsti in se je oblikovalec/oblikovalka v procesu nastajanja dotika. S tem že vzpostavlja dialog z bodočim uporabnikom. V keramiki Nataše Šušteršič Plotajs najdemo sledi vračanja k organskemu modernizmu sredine prejšnjega stoletja (Predstavitev Tovarne keramike Liboje, Frankfurt 2016), ki ga v množično proizvedeni keramiki sodobnega časa kar pogrešamo. Posamezni kosi s sporočili nakazujejo (podzavestno) stališče, da je lahko oblikovanje še vedno poetično in da deluje kot politična sila – skozi estetiko. Umetnica osvetljuje dejstvo, da smo se v določenem trenutku začeli bati igrivega iskanja lepote, in se ponovno sprašuje o potrebi po lepoti, modelih, abstrakciji (Ohranitev primarnega obrtnega znanja, 2017–2018).
V svojem sodelovanju s Tovarno keramike Liboje se avtorica včasih osredotoči na material, funkcijo, spet drugje ustvari poudarek z barvo. Analitični pristop v oblikovalskem procesu ji je blizu in brez njega bi bila izgubljena, kljub temu pa se v določeni fazi prepusti intuiciji in pusti, da je cilj dosežen popolnoma z glavo v oblakih«. Pri tem ne pozablja na refleksijo in se večkrat vrača k argumentiranju in analizi doseženega. Tako izboljšuje izdelek skozi ponavljanje z iskrenim odnosom do uporabljenega naravnega materiala, kar ji zlasti pri delu na področju keramike daje največje zadovoljstvo.
Prav povezava z naravo je močna rdeča nit njenega dela. Naj gre za zgodnje projekte, kot je serija plakatov na temo ekologije (Zelene misli), ali pa za naravno pridelano lokalno hrano (Iz bohinjskega mleka, Vipavska dolina, Biodar), povsod je prisotna skrb za uporabo naravnih materialov in za etično in trajnostno sporočilo. Izbor njenih projektov se kaže skoraj kot poslovna usmeritev, saj večino projektov označujejo besede narava, ekologija, zemlja, skrb, rast, zeleno, bio, zdravje, voda …
Iskanje izvornih impulzov in predanost odličnosti pri projektih, kjer lahko vztraja tudi po deset let, da si pridobi naročnika, za katerega želi delati, sta zagotovo še dve značilnosti njenega pristopa. Graditev dolgoročnih odnosov z naročniki, ki jih tudi prek projektov usmerja v trajnosten odnos in dolgoročno kakovost, je za današnji čas hitrih zaslužkov bodisi popolnoma eksotičen in preživet bodisi občudovanja vreden in napreden način poslovanja. Odločite se sami. Nataša Šušteršič Plotajs se je brezkompromisno in
trmasto odločila že zdavnaj.
Izr. prof. dr. Petra Černe Oven
1 Predavanje prof. Teal Triggs na mednarodni konferenci Izobraževanje na področju
oblikovanja: Kaj vidiš? Kaj misliš o tem? Kaj s tem narediš? leta 2015 v Cankarjevem domu.