Kristalni abonma | Makalonca

Makalonca

Marta Močnik / sopran, strunski tamburin
Marjanca Jocif / kljunaste flavte
Kristina Martinc / kljunaste flavte
Janez Jocif / portativ, oprekelj, dude, piščali, strunska lajna, umetniški vodja
gost: dr. Tomaž Simetinger

Franc Saleški Finžgar je med drugo svetovno vojno izdal pravljico z naslovom Makalonca. V njej nam predstavi pripoved, ki jo je kot mladenič slišal in zapisal med pastirji v osrčju rodne Gorenjske in temelji na v Evropi dobro znani zgodbi o sinu, ki odide iskat srečo po svetu. Makalonca je ena redkih pri nas znanih pripovedi, ki motivno in duhovno neposredno izhaja iz tradicij srednjega veka. Ali lahko srednjeveške prvine prepoznamo tudi v naši ljudski glasbi, ali jo je popolnoma prekrila romantično čitalniška preobleka 19. stoletja? Se je tisti majhen del naše ljudske glasbe, za katerega se zdi, da je živ in opravlja svojo prvotno poslanstvo, še sposoben povezati tudi s starejšimi plastmi izročila?

Glasbeni skupini Makalonca so najpomembnejši vir za poustvarjanje zgodnji zapisi naše ljudske glasbe. Datirajo v prvo polovico 19. stoletja. Med njimi najdemo tudi srednjeveške, na modalno tradicijo vezane glasbene drobce, ki so se ohranili predvsem v slovenskih obrobnih pokrajinah, kot so Prekmurje, Bela krajina, Rezija, Koroška in Istra. Na drugi strani pa so ansamblu dragocene izkušnje iz sveta t.i. stare glasbe, s katero se sicer člani ansambla aktivno ukvarjajo. S pomočjo poznavanja ohranjenih oziroma rekonstruiranih zgodnejših glasbenih izvajalskih praks in uporabe kopij glasbenih instrumentov upodobljenih na naših srednjeveških freskah, poskušajo obuditi pozabljeni srednjeveški zvočni svet našega prostora. Gre torej za nekakšen glasbeno - arheološki pristop, ki lahko pomembno razširja našo identifikacijo v času in prostoru, obenem pa je lahko tudi vzpodbuda za sodobno glasbeno ustvarjalnost.

Želja ansambla je tudi razširitev dejavnosti v obliki študijske skupine, ki bi pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti združevala aktivne raziskovalce in poustvarjalce naše ljudske glasbe. Cilj študijske skupine bi bil s pomočjo ustvarjalnih delavnic najti ustrezno, strokovno utemeljeno praktično predstavitev naše ljudske glasbene dediščine na izjemno pomembnem mednarodnem simpoziju Europa Cantat, ki bo v Sloveniji potekal v letu 2021.

Koncert ansambla Makalonca v okviru Kristalnega abonmaja v Škofji Loki bo torej premierno predstavil poizkus rekonstrukcije zvočnega sveta, za katerega lahko domnevamo, da je bil del realne izvajalske prakse našega prostora v času od poznega srednjega veka preko renesanse do zgodnjega baroka. Seveda pa se vplivom 21. stoletja ne moremo in tudi nočemo izogniti. Glasbeniki pa bodo dosegli svoj cilj, če se bodo izvedbe dotaknile tudi skritih plasti spomina tistih, ki so jim pripravljeni prisluhniti in se jim odpreti.

PROGRAM

RIBA FARONIKA
Podmelc, Tolminsko, zapisala Tončka Marolt 1952

TO SO TI TRIJE KRAJUVE
Rezija

MARIJA IN BRODAR
Ziljska dolina

OJ SIJAJ, SIJAJ, SONCE
Koroška

MOJ PU?BIČ BURA
Ziljska dolina, neznani pred 1889

ZAKAJ SE TI DEČVA NE VDAŠ
SVA Z LJUBCO NA JARMAK HODILA
Ziljska dolina, zapisal Matija Majer

ŽAM?R M? ČRI?S TURE BURA
Ziljska dolina, zapisal Matija Majer

ZREILO JE ŽITO
Prekmurska

BALATONSKI BREIG
Prekmurje, zapisal Josip Dravec 1950

LEPA VIDA
Štajerska, zapisal Stanko Vraz pred 1839

MENE PA GLAVICA BOLI
Štajerska, zapisal Stanko Vraz pred 1839

ZRASLE SO MI TRI DROBNE KONOPLJE
Štajerska, zapisal Stanko Vraz pred 1839

PEGAM IN LAMBERGAR
Gorenjska

SVETI TOMAŽ BOLAN LEŽI
Gorenjska

Cena posamezne vstopnice: 15€
Skupinska vstopnica (vsaj 10 oseb) za posamezen koncert je 8 €/osebo.