Dnevi evropske kulturne dediščine | SUHOZIDNA GRADNJA NA ŠKOFJELOŠKEM, TEORETIČNI DEL
Od 9.00 do 15.00
Suhi zidovi predstavljajo najpreprostejše in najstarejše grajene strukture, ki jih srečujemo
vsepovsod po svetu. V Sloveniji so najbolj poznani suhi zidovi na Krasu, kjer so uspeli veščine suho zidne gradnje leta 2018 vpisati na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva .
Delavnica o suhem zidu v Škofji Loki, ki bo potekala 7. in 8. oktobra 2020 bo pokazala, da so suhi zidovi, ki so nastali izključno s prelaganjem pobranega ali izkopanega kamenja in so brez veziva, široko prisotni tudi v Škofji Loki in okolici, kot tudi drugod po Gorenjski.
V prvem delu delavnice bodo udeleženci spoznali značilnosti prostora, lastnosti suhozidne gradnje, vrste kamenin ter zanimiv primer Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje, ki povezuje vse, ki želijo ohranjati veščine suhozidne gradnje na Krasu in so nam na Gorenjskem lahko za vzgled pri ohranjanju suhih zidov.
Drugi dan delavnice se bodo udeleženci pod mentorstvom mojstra Primoža Novaka lotili obnove suhega zidu na vrtu loškega gradu. Namen delavnice je prepoznati suhe zidove v okolju, jih ohranjati in obnavljati, saj so del podobe naše kulturne krajine. Delavnica naj bo tudi povabilo lastnikom zemljišč k obnovi suhih zidov.
Starodaven način gradnje kamnitih zložb brez malte je značilen tudi za naše mesto. V okviru prizadevanj za ohranjanje suhozidov se je Občina Škofja Loka jeseni 2019 lotila obnove opornega zidu na malem grajskem vrtu loškega gradu. Posebnost tega zidu je, da je sestavljen iz pravilno klesanih kamnov, ki sicer niso običajni za gradnjo suhozidov. Na Škofjeloškem se obsežne suho zidne strukture nahajajo predvsem na območju grajskega hriba.
Zaradi omejenega števila mest je nujna predhodna prijava na spletni strani: www.sola-prenove.si
Občina Škofja Loka, Šola Prenove
Mateja Hafner Dolenc, 041 762 741, info@sola-prenove.si
Agata Pavlovec, 031 432 457, agata.pavlovec@sokolskidom.si
www.sokolskidom.si