MED MISLIJO IN LJUBEZNIJO

Komorna opera Heloiza (in Abelard); glasbeno-gledališko delo o razumu, srcu in presežnem

Glasba: Peter Kopač

Libreto: Milan Dekleva

Katja Konvalinka, sopran

Edvard Strah, tenor

Darko Vidic, bariton

Janko Volčanšek, basbariton

Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča

Najnovejša komorna opera priznanih slovenskih ustvarjalcev, libretista Milana Dekleve in skladatelja Petra Kopača, osvetljuje življenjsko zgodbo srednjeveškega filozofa, teologa in skladatelja Petra Abelarda ter njegove učenke in življenjske sopotnice Héloise d'Argenteuil, filozofinje, pisateljice in opatinje. Njuna zgodba, ena najpretresljivejših ljubezenskih pripovedi srednjega veka, tudi po skoraj tisočletju ostaja izjemno aktualen razmislek o razmerju med razumom in čustvom, med človeško minljivostjo in hrepenenjem po presežnem.

Opera razpira intimno dramo dveh izjemnih osebnosti, katerih ljubezen se nenehno giblje med telesnim in duhovnim, med svobodo in odpovedjo, med iskanjem resnice in omejitvami človeške narave. Medtem ko Abelard zaradi želje po ugledu, slavi in notranjih dvomov ostaja zvest moči razuma, Heloiza verjame v resnico, ki se razodeva skozi brezpogojno predanost in sprejemanje minljivosti. Njena ljubezen tako preseže meje telesnega in se izoblikuje v prostor duhovnega spoznanja, kjer filozofski premislek ne zadošča več, temveč se umakne izkušnji. V tej napetosti med mislijo in življenjem, med logiko in ljubeznijo, se razkrije osrednje sporočilo opere: Heloizina neomajna predanost zamaje Abelardov svet in razpre razmislek o človekovi duhovni izkušnji, ki jo lahko razkrije le ljubezen.

Peter Kopač je diplomiral iz kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu in Urošu Kreku. Njegov skladateljski opus obsega predvsem komorno in solistično glasbo, v zadnjih letih pa se posveča tudi ustvarjanju za simfonični orkester. Njegove skladbe so bile izvedene v številnih evropskih državah ter v ZDA, Braziliji, na Kitajskem, v Rusiji in Iranu, izdajata pa jih Društvo slovenskih skladateljev in RTV Slovenija, ki je arhivsko posnela večino njegovega opusa. Večino svoje poklicne poti je deloval na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer je bil profesor klavirja, pozneje pa ravnatelj do upokojitve leta 2018. Dejaven je tudi v Društvu slovenskih skladateljev kot član upravnega odbora in glavni urednik notnih edicij. Med njegovimi novejšimi deli posebej izstopata Koncert za orgle in orkester (2019) in Simfonija (2021).

Milan Dekleva je pesnik, pripovednik, dramatik, publicist in prevajalec z obsežnim opusom. Študiral je primerjalno književnost in literarno teorijo na Univerzi v Ljubljani ter deloval kot urednik, novinar, pedagog in urednik na RTV Slovenija, kjer je bil do upokojitve odgovorni urednik otroškega in mladinskega programa. Ustvarjal je tudi scensko glasbo ter deloval kot literarni in glasbeni kritik. Dekleva velja za pomembnega predstavnika slovenskega modernizma in postmodernizma. Njegov prvenec Mushi mushi (1971) je prva zbirka haikujev v slovenskem jeziku. Med njegove najpomembnejše pesniške zbirke sodijo Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira, V živi zob, Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca, Uglaševanje molka in Izganjalci smisla. Med pomembnejšimi romani izstopajo Zmagoslavje podgan, Svoboda belega gumba, Benetke, zadnjič, Telo iz črk: roman o Almi in Inštitut doktorja Faulstaffa. Piše tudi eseje, lutkovne in radijske igre, pesmi in muzikale za otroke ter prevaja mladinsko književnost.

Slovensko komorno glasbeno gledališče je bilo ustanovljeno leta 1996 in od leta 2008 deluje kot društvo v javnem interesu. V njegovem jedru so uveljavljeni slovenski glasbeniki, gledališki in drugi kulturni ustvarjalci, ki jih povezuje skupno poslanstvo komornega glasbenega gledališča. Ansambel se posveča uprizarjanju komornih oper različnih obdobij, s posebnim poudarkom na baročnem repertoarju ter sodobni operni ustvarjalnosti domačih in tujih skladateljev. Pri tem vzpostavlja žive povezave z različnimi gledališkimi in glasbenimi ustvarjalci ter institucijami doma in v tujini. Pomemben del njihovega delovanja je tudi spodbujanje nastajanja novih komornih oper, zato redno sodelujejo pri nastanku novih del slovenskih skladateljev in libretistov ter s tem soustvarjajo prostor sodobne glasbeno-gledališke ustvarjalnosti.